Sovražim dež in mraz v obdobju, ko človeku uničuje načrte po brezskrbnem pohajanju. Točno to se je namreč zgodilo že včeraj, nadaljuje pa se danes. Po zadnjem izpitu na tem otoku, se je včeraj popoldne ulilo kot iz škafa. In je padalo celo noč in še sedaj ni ponehalo. Tako nas moči, kot včeraj nogometaše v Moskvi.

Glede izpitov pa tako: v enem tednu so se zvrstili vsi štirje. In če drugega ne, so bili na delu živci. Počutila sem se kot tempirana bomba in včeraj, ko je bilo vsega konec me je zagrabil krč v roko. Razporejeni so bili namreč tako, da se je količina potrebnega pisanja pri odgovorih stopnjevala iz izpita v izpit. Če sem se pri prvem še lahko bahala s tem, da mi je ostalo dovolj časa za lepotne jezikovne popravke pa tega včeraj ni bilo mogoče več izvesti. Ko je gospa nadzornica ukazala odložiti pisala sem besno pisala še zanje besede pri zadnjem vprašanju. Nekje vmes sem sicer namenila dovolj časa za hiter pregled napisanega - imam namreč grdo navado, da ko pišem prehitro spuščam zadnje črke besed, kar pa sploh  ni dobro in verjemite, včeraj sem jih našla res veliko.

Glede vprašanj pa tako: predvidljiva - plusi in minusi Refromne pogodbe - Irci imajo seveda referendum in o tem ”morajo” kaj vedeti. Lobiranje v EU - ker je to pač najljubša profesorjeva tema in primerjava EU z drugimi podobnimi organizacijami po svetu. Slednja tema mi je bolj simpatična tema kot proračun EU in vpliv na Irsko. Nekaj vprašanj je bilo grdo zapakiranih v Irski kontekst - ki se ga na predavajih nismo dovolj dotikali, da bi se človek čutil kompetentnega dajati odgovore. Aja, gre po principu maš šest vprašanj in izbereš tri.

Po skoraj desetih napisanih straneh sem prišla domov, čakalo me je kosilo, ki ga je pripravu moj in potem direktno spat. Uf, je pašalo.