V prejšnjem postu sem omenjala - kar je tudi sicer znano - da imajo Irci referendum o Lizbonski pogodbi. Da gre tokrat za res - še bolj kot v času referenduma o Pogodbi iz Nice¹ - je postal očitno čez noč.

Kar naenkrat so se na vseh kandelabrih pojavili plakati z motivacijskimi sporočili - glasujmo ‘za’. Samo na enem sem videla z rdečimi črkami napis, ki bi ljudi prepričal v nasprotno. In seveda v izložbi stranke Sinn Fein.

V tem nekaj dneh sem se celo nekaj Irščine naučila: Votail Ta - pomeni glasuj za. Sicer je Irščina tukaj poleg angleščine uradni jezik, vendar s to razliko, da je nihče ne govori. Pavel, cimer mi je znal povedati samo preprosto vpašalnico ‘Kako si kaj?’². Odgovora že ni več vedel. Ampak, če je Fianna Fail nekaj let nazaj uspela doseči priznanje Irščine kot enega od ogroženih Evropskih jezikov in dobiva finance za prevajanje vseh dokumentov v ta jezik³, potem je edino pravilno, da ga uporabljajo tudi na plakatih.

[Saj že veste - s klikom na manjšo sliko se vam prikaže večja]

1. takrat so imeli dva referenduma, ker so na prvem se odločili napačno - za ‘ne’ [Ajd, nazaj brat]
2. Cones a Ta Tu? [Ajd, nazaj brat]
3. čeprav je dejstvo, da noben od teh EU dokumentov preveden v Irščino ni bil niti enkrat downloadan, torej niti prebran [Ajd, nazaj brat]

Uf, hud dan je za mano. Danes je bil namreč na vrsti prvi od štirih izpitov, ki jih moram opraviti kot del izmenjave. Pred tem sem bila seveda primerno živčna, saj je šlo za prvi izpit sploh pisan v katerem drugem jeziku, ki ni materinščina.

U glavnem. Šlo mi je še kar in povem lahko, da mi ni bilo ptrebno koristiti 20 minut ekstra, ki mi sicer pripadajo kot tuji študentki. Še enkrat se je potrdila moja teorija, da se na izpitu prikažejo vprašanja, za katera sem 100% da jih ne bo. Moj instinkt je pač nezmotljiv.

Vselje dneva pa me je čakalo na recepciji. Prejšnji teden smo namreč imeli inšpekcije in pregledovanje sob. No, presenečenje na recepciji je bilo tole kar je na sliki:

Čestitke za najbolj pospravljeno sobo ter dvajset evrov v kuverti. Z Alešem sva preračunala, da bo zadostovalo za 4 pinte Guinnessa v mojem najljubšem pubu in 2,80€ nam bo ostalo. Bill¹ daneš žal ne igra.

1. Anja, Nataša in Samo ga seveda poznajo [Ajd, nazaj brat]

… natančneje:  125€.

V tem primeru ne gre toliko za dejansko premikanje urnih kazalcem nazaj ali naprej ali kamor koli že hočete. Gre za mojo drago notranjo uro. Tisto uro, ki te zjutraj zbudi pred budilko in točno ve kdaj je potrebno it spat. Torej tisto uro, ki jo raznorazni premiki urinih kazalcev zmedejo vsakič znova pa naj bo naprej ali nazaj.

Letos sem v posebnem položaju za katerga si drznem rači da je dovolj priviligiran, da me premiki ure naprej niso preveč zmotili. No ja, v soboto sem pohajala tako kot vsi ljudje in seveda priša eno uro kasneje kot bi bilo treba ampak to je bil zgolj kratkoročni manjko. Dejstvo je, da so se mi te zmešnjave z urami na dolgi rok izkazala kot nekaj zelo dobrega.

Torej: Čez velikonočne praznike sem bila na oddihu doma¹ in v petek sem prišla nazaj. To je pomenilo zavrteti eno uro nazaj. Pač, smo v drugem časovnem pasu. In potem sem se v petek vlekel naokoli kot cunja (zgodnje jutranje ustajanje, letalo, 4 urni bus in tajming, ki ni dovoljeval nakupa ničesar hranljivega, so pač enkratna kombinacija). V soboto sem že prišla k sebi, še vedno brez neke velike volje, in potem se zgodi premik ure naprej. In hopa! tukaj zmagamo. V bistvu sem se v reku dveh dni postavila nazaj v prvotni položaj moje notranje ure. In sedaj se sicer čudim dolžini dneva in vsemu skupaj ampak moj ‘inner tajming’ je pa špica.

Kot opazko še to: Obožujem dolge dneve. Tukaj je trenutno kot na morju. Svetlo je skoraj do 8h zvečer.

1. želja po mamini putici je bila močna močna [Ajd, nazaj brat]

Ne maram širiti nekih stereotipov in predsodkov ampak kar je res je pa res.

Ob tem, da me je gospa, pri kateri sem se čekirala na letališču v Trevisu že februarja¹ povprašala po vizi (o tem sem pisala tu) se je to zgodilo tudi včeraj. S to razliko, da ni vprašala mene direktno ampak se je obrnila k sodelavki. Jaoo. Res se mi zdi nepojmljivo kako si lahko uslužbenec na letališču in ne veš, da so državljani države, ki meji na tvojo lasno člani EU oziroma, da ne potrebujeo vize. Dodatno piko na i postavi dejstvo, da je Treviso dobrih 80 km od meje, ne pa kje v Kalabriji. Njim bi namreč še oprostila. 

Ko sem nekako le prebavila zadevo z viso je sledilo še eno presenečenje. Tokrat nisem samo jaz izgubljala živcev ampak kar vsi potniki po vrsti. Čisto preprost seznam:

Gate 6: Stansed 9:50;

Gate 7: Dublin 10:10;

Gate 8: Shannon 10:20

jim je uspelo pomučkat na način, da so skozi vrata 6 istočasno spravili potnike za London in Shannon (kje so jih potem ločevali ne vem), vrata 7 in 8 pa so namenili nam za Dublin. Vkrcavanje se je začelo ob 9:40, vrata so odprli ob 10:10 in potem se jezli v smislu, ne drenjajte se in umaknite se tistim, ki imajo Priority bording.

Kdor je letel iz Trevisa kamorkoli pa ve, da je prostoa v čakalnici pred vrati ne samo malo ampak izjemno premalo² že za eno letalo potnikov, kaj šele za tri. Potem je signorina še nekaj časa neuspešno mahala z rokami inklicala famozni ”bordo prioritario” na koncu se predala in nas spustila naprej tako kot smo moleli karte.

Kaj jim hočemo, naši sosedje so in z njimi moramo živeti. Saj jih poznamo. Italijani pač.

1. ko sem prišla na Irsko [Ajd, nazaj brat]
2. niti stolov ni [Ajd, nazaj brat]

Ja, je bila parada ja. Ker smo ga v nedeljo preveč žurali je bil načrt, da se v ponedeljek zbudimo dovolj zgodaj, da gremo na parado v Dublin kmalu označen za utopičnega. Resno, ne moreš z avtobusom ob 6.30 zjutraj, ko si dobre pol ure prej prišel nazaj z nedeljakega praznovanja Svetega Partika. Je pač fizično nemogoče.

Tako smo se ob 13h odpravili kar v mesto na lokalno parado. In je bila resno, čisto razkazovanje življenja v mestecu. Najprej so se mimo nas sprehodili vojaki, potem ekipa gasilcev in reševalcev. Sledil je premor, menjava lokacije¹ in potem so se mimo pripeljali motoristi, društvo ljubiteljev Mini-ja, naravovarstveniki (ki so nas prepričevali v koristnost recikliranja tudi z oblekami² ) ter lokalno društvo Poljskih imigrantov.

Sledili so Škotski dudaši v obveznih kiltih, skavti z različnimi rutkami ter skupina morskih skavtov³. Sledili je pleh muzika in več kriketašev, košarkarjev in navijačic. Sledile so plesačice, Medved Pu, Elvis in Homer Simpson. Sledilo je še več skupin otrok in še ena pleh muzika, Vikingška ladja, čebelji panj in ogromna riba.  

In za konec velik stvor, ki nismo točno vedeli kaj predstavlja in smo ga zato poimenovali v ”Zadeva, ki živi pod tvojo posteljo če ne pucaš prahu”. Pač, kot bi gledal veliko pršico iz reklame za Dormeo.

Seveda smo parado zaključili v pravem irskem pubu, kot se spodobi in kot je to počelo stotine Ircev.

1. mi smo menjali lokacijo [Ajd, nazaj brat]
2. narejenimi iz polivinila, plastičnih flaš in papirnatih odpadkov [Ajd, nazaj brat]
3. to jim je pisalo na zastavi, kaj točno pa delajo nimam pojma [Ajd, nazaj brat]

Vzdušje tukaj je tako zeleno, da tudi če si še tako trdno zastaviš načrt, da se pač množici ne boš pridružil vse pade v vodo. Ljudje so pač naudušeni, komaj čakajo jutrijšnje dogajanje in to se čuti tudi v zraku.

Študenteraj (se pravi tujci, ki smo v študentu skoraj kot svoja kasta¹ ) smo se včeraj odločili da jo mahnemo v Dublin, v središče dogajanja. Ker če te ni na ‘taglavni’ paradi pač to ni to.

Torej, kot sem pisala včeraj, broške smo že kupile in danes je dan za počitek, saj jutri odjadramo že zgodaj. Ob šastih nisem vstala že reeees dolgo

Zraven pa prilagam rezultate testa Irskosti. Za linke se zahvaljujem Špelci.

Pa poglejmo:

Moja deteljica pravi:

You express yourself well - you are very verbal. You are good at perceiving the world and understanding people.
At times you can be moody and lack direction. You have an artist’s temperament.
You consider yourself a lucky person. Luck always seems to be on your side.
You are traditional, easy going, and appreciative of the simple things in life.

I am 75% Irish

You’re very Irish, and most likely from
Ireland.
(And if you’re not, you should be!)

My Leprechaun name is: Twindle Greentooth

Da sem kostanj po keltskem horoskopu sem že vedela:

You are a born diplomat with a well developed sense of justice.
And even though you’re impressive and intimidating, you’re also fun to be around.
You can be irritated easily, and you sometimes act superior.
Nevertheless, you are sensitive of others feelings and very loyal.
Sometimes you feel misunderstood and are fiercely close to those who know you best.

In Zeleno Jabolko je moja barva²

You are almost super-humanly upbeat. You have a very positive energy that surrounds you.
And while you are happy go lucky, you’re also charmingly assertive.
You get what you want, even if you have to persuade those against you to see things your way.
Reflective and thoughtful, you know yourself well - and you know that you want out of life.

1. o tem se pripravljam še kaj napisat [Ajd, nazaj brat]
2. hm, zelena kot Šumi bomboni, šššššš [Ajd, nazaj brat]

Redni bralci ste do sedaj že lahko  opazili, da sem malce spremenila izgled bloga. Tukaj imate možnost, da pokomentirate spremembo.

Osebno se mi tale verzija zelo dopade, tako svetlo in pozitivno deluje.

V bistvu jo že obožujem in samo iz enega razloga. Ker ima velike črke¹ in sploh se sprašujem, kako sem lahko na začetku izbrala tako temo kot sem jo.

 V bistvu vem.

Blog sem odprla na soboto zvečer, mudilo se je ven, na zadnji² drink s prijatli³, z mojim sva zamujala, jaz sem pa hotela napisat prvi post od doma. In tako je padla odločitev za prvo temo, ki nama je bila všeč.

 Sicer pa, saj tem sama po sebi ni bila slaba, pač sem si itak sama kriva, da sem napol slepec.

1. tisti, ki pač dobro vidite vem ta argument ne pomeni veliko [Ajd, nazaj brat]
2. pred odhodom na nedeljo zjutraj [Ajd, nazaj brat]
3. tistimi s katerimi v Avetu najpogosteje visimo [Ajd, nazaj brat]

Ja,

danes je sijalo toplo sonce in čeprav je pihalo sem se odločila za sprehod s faksa do študenta in čisto nič ne obžalujem. Ker sem bila tako dobre volje, sem štela avtomomobile, tako kot uni fantič¹ iz knjige Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa. Mislim, da je on štel glede na barvo, ne spomnim se več, vsekakor vem, da jih je potreboval našteti 10 da je imel srečen dan. Jaz sicer nisem štela glede na barvo ampak na znamko in nesporni zmagovalec je najbolj ljudsko vozilo². Sledijo Toyote in na tretjem mestu so Nissani.

Pri vsem tem pa sem ugotovila, da se po cestah bolj kot ne furajo avtomobili novejših letnic kar sovpada s teorijo, da so se ob začetku svoje neverjetne gospodarske uspešnosti/rasti, ki se je začela nekje v 90tih na hitro znebili vseh krip kar so jih premogli. Res, stari avtomobili, ki jih je mogoče opaziti po cestah so večinoma Mercedesi ali BMW-ji, ti pa pač z leti ohranijo status prestiža. Pričajo pač, da je imel lastnik nekoč dovolj pod palcem, da si je tako makino lahko privoščil. Naslednja skupina starejših avtomobilov (ti so po moji, seveda laični oceni iz 90h leti) so razne Honde, najraje Civic seveda predelane v nulo, spedenane in s toliko dodane vrednosti (beri akustika) da boli glava.

Študentaraj, ki imajo vsi po vrsti nalepko L na avtih se vozijo z Lanosi, Clioti, Puntoti in to ne s prvimi verzijami, sploh ne. To so Clioti 2 in Puntoti 3. Če sklepamo, da pač študentaraj, ki še niti nima polno veljavnega vozniškega, vozi take avtomobile si lahko mislimo, kaj premorejo starši.

Aja, upokojenci pa so vsi po vrsti abonirani na Nissan Micra - prvotni model. Takoj ko je lepo vreme so ceste polne Micre. Nekaj takega kot pri nas, le da so pri nas abonirani na Škodo Felicio.

Danes je bil pač sončen dan.

1. če se kdo spomni njegovega imena naj mi ga prosim pove [Ajd, nazaj brat]
2. VW [Ajd, nazaj brat]

Kaže da Irski malce primanjkuje podjetniškega zagona, saj promovirajo med mladimi drznost in čim večjo kreativnost na tem področju. Medtem pa človek hodi po svetu z odprtimi očmi in opazuje kako se je podjetniški duh na ”Zelenem otoku” uveljavil do sedaj.

Torej: Si predstavljate uspešnost Family frosta? Ja? Dobro. Pomislite sedaj na Mobi peka¹. Ja, tudi Mobi pek je dober posel. Kaj pa Potujoča trgovina²? Ja, tudi njim se splača v kombiju vozit okrog. Pravzaprav tako, da se že kar nekaj časa vozijo v pravem malem kamjončinu.

Pes pa moli taco ravno v to smer. Oni dan sem na parkirišču opazila malce večji tovornjak z napisom, ki se ga fotki žal ne vidi dovolj dobro: Mobile Cinema. Mislim, da ste do sedaj že poštekali za kaj gre. Tako je, potujoči kino, ki se vozi okrog, rabi pa dovolj velik parkeđo in voila’ pa je posel!

Pa še tako lično je pobarvan …

Se je kdo zagrel? Če bi ponudba obsegala kokice, obljubim, da sedim v prvi vrsti!

1. tisti ki ne veste kaj je to - v bistvu ista zadeva kot Family frost, le da vozi okrog kruh in podobne nujne življenjske potrebščine [Ajd, nazaj brat]
2. Zopet ista zadeva, le da vozi okrog vse kar mora trgovina met [Ajd, nazaj brat]